Želim si, da bi uredili finance moje družine. Zdi se mi, da starši ne zaslužijo tako malo, ampak vseeno smo vedno brez denarja. Res, da so gradili hišo, ampak to še ni razlog, da so vedno v kreditih in si ne moremo privoščiti poletnih počitnic.

Sam sem v srednji šoli in vem, da potrebujem veliko denarja za dijaški dom, šolske potrebščine, nogomet. Imam tudi bratca in sestrico in tudi onadva potrebujeta kaj zase. Pomagajte nam, prosim. Hvala in lp. Matija

ODGOVOR:

Vsakokrat, ko dobim pismo otroka, mi je težko pri srcu. Moram priznati, da veliko težje kot sicer, saj vem, kako močna mora biti stiska, da tako mladi iščete rešitev za starše. Žalostno je, da morate pri teh letih skrbeti zanje, ko pa naj bi bilo ravno nasprotno.

Žal imam nekoliko premalo podatkov, da bi vam lahko konkretno svetovala, pa vendar vas lahko nekoliko usmerim in upam, da vam bo pomagalo na vaši poti do finančnega okrevanja.

Najpomembneje je, da se zavedate, da nihče od otrok ni kriv za finančni položaj, v katerem ste se znašli. Vaše bivanje v dijaškem domu, šolske potrebščine in nogomet gotovo niso razlog za življenje v kreditih. To je preprosto način življenja, ki so ga izbrali vaši starši. Morda nikoli niso poznali drugačnega življenja. Vzorce navad pogosto prevzemamo od staršev in bistveno je, da med odraščanjem sami ločimo zrno od pleva. Vsekakor se vam lahko le priklonim, da ste pri teh letih tako zreli in sposobni prepoznati težave v družini. Res mora biti hudo, da vas starši ne morejo peljati na počitnice. To lahko celo pomeni, da lovijo zadnji vlak pred finančnim zlomom.

Kaj zdaj?

Težko je priti do staršev in reči: »Kaj počneta z denarjem, da ga nimamo? Zakaj sta kar naprej v dolgovih? Zakaj nas ne peljeta na počitnice?« Čeprav so ta vprašanja na mestu, je pomembno, da ste pri izpostavitvi problema nekoliko taktni.

Govoriti o denarju je namreč izredno težko, še posebej staršem. Starši želimo otrokom omogočiti vse in še več, saj pogosto pozabimo, kaj otroci najbolj potrebujejo. In če jim kaj omenimo, jih lahko hitro dobimo po nosu, češ »delava za vas. Zato, da boste kaj imeli. Da ne boste čutili pomanjkanja, kot sva ga midva.« Pa čeprav so s tem v zmoti in vam povzročajo stres.

Kljub temu je dobro čim prej izbrati pravi trenutek in poskušati starše prefinjeno preusmeriti na pravo pot. Ne tako, da jim boste vi povedali, kako naj ravnajo z denarjem (ker nimate tega znanja, pa tudi če bi ga imeli, vas najbrž ne bodo poslušali – to vam govorim iz lastnih izkušenj), ampak naj jim to pove nekdo drug. Za začetek poiščite literaturo, članke, oddaje, ki izpostavljajo to problematiko na splošno in posredno. Tako se ne bodo počutili napadene in bodo videli, da se večina ljudi okrog njih spoprijema s takšnimi in drugačnimi izzivi.

Niste edini

Sicer mi je pa pred leti pisalo mlado dekle, ki je želelo pomagati svoji mami. Tisto pismo takrat me je prav pretreslo … Dekle je bilo staro 12-let. Mislila sem si: “Joj, kako hudo mora biti, da se pri teh letih odločiš napisati sporočilo in prositi za pomoč. Kako ji je pri teh letih uspelo najti naslov, na katerega se lahko obrneš po pomoč? Marsikateri odrasel mi reče, da ni vedel, da obstajamo svetovalci za to področje. Da če bi to vedeli prej, bi že prišli … Sicer je to običajno izgovor, pa vendar.”

Takšnim kot ste vi in to mlado dekle se lahko le priklonim. In tako kot sem takrat, s solzami v očeh ponudila roko mlademu dekletu, jo lahko ponudim tudi vam. In kaj lahko ta trenutek naredim? Podarim vam svojo knjigo, katero jim predajte naprej s sporočilom: “Rad vaju imam in me skrbi za vse nas. Vse kar vaju prosim je, da prebereta to knjigo.”

Potem pa sledi čakanje na odziv. Seveda lahko na začetku pričakujete odpor, vendar naj bi se ta s časoma zmanjševal. V kolikor pa odziva ne bi bilo, jih pustite. To bo namreč pomenilo, da niso pripravljeni na prvi korak in da potrebujejo še kakšen izziv. Je pa ključno, da ste vi mirni in se zavedate, da ste naredili vse kar je v vaši moči.

In kako se je končala zgodba mladega dekleta? Mama se je opogumila in prišla …

Pa srečno!