Ste se kdaj vprašali, koliko ste zaslužili v zadnjih 5-ih, 10-ih letih? Naj vam pomagam … v kolikor vaši prihodki znašajo 1.000 evrov, bi to v 5-ih letih pomenilo 60.000 evrov, v 10-ih pa kar 120.000 evrov.
In zdaj imam še eno pomembnejših vprašanj za vas: Koliko od tega ste uspeli prihraniti do danes? 0, 1000 evrov, 10.000 evrov, več? Morda celo minus na računu?
Ali pa ste med tistimi, ki niti ne veste koliko imate privarčevanega. Ja, tudi takšni obstajajo, a jih je zelo malo. 🙁
No, sama sem se pred decembrskimi prazniki srečala s parom, ki ima danes privarčevanih le 4.000 evrov, pa čeprav so njuni prihodki v zadnjih 5-ih letih znašali kar 3.800 evrov mesečno. To ni pravzaprav nič – zaslužila sta jih kar 228.000! Ja, njuna finančna starost je bila otrok.
Če bi imeli takšne prihodke, bi …
“Joj, kaj vsi bi jaz kupil za ta denar. Kako ne uspejo več privarčevati, naj pogledajo ljudi na minimalni plači,” so samo nekateri izmed očitkov, ki bi ju bila deležna … A najbolj žalostno je to, da ljudje mislimo, da bi nam pa zagotovo uspelo več privarčevati, če bi le imeli takšne prihodke.
Verjemite mi, ni tako enostavno. Iz dolgoletnih izkušenj vam lahko povem, da višji prihodki ne pomenijo višjih prihrankov, niti ne manj stresnega življenja. Pomenijo le še večjo potrebo po vzpostavljenem nadzoru z naše strani.
Pri omenjenem paru smo namreč po analizi ugotovili, da družina v povprečju potrebuje 1.800 evrov, nič več. Ja, kdo bi si mislil! Torej bi lahko rekli, da so samo v zadnjih dveh letih porabili 48.000 evrov za stvari, ki jim očitno sploh niso prinašale zadovoljstva. V kolikor bi jim ga, bi namreč vedeli, kam je šel ta denar. Enostavno je izginil …
Če se ne ukvarjamo s tem, kam gre naš denar …
In kako je to mogoče? Tako kot velika večina se niso ukvarjali s tem, kam gre njihov denar (ker se niso želeli, saj se jim ni bilo treba) in so šla leta mimo njih. Si pa ne upam predstavljati kaj bi bilo, če gospod recimo tri mesece ne bi mogel delati …
Zadnjih osem let redno v medijih pišem o resničnih primerih, saj si res želim, da bi ljudje končno začeli delati na preventivi. Ta je kot prvo manj boleča in kot drugo, bistveno manj stane.
In preprosto ne razumem, zakaj kar čakamo in čakamo na spremembe, ko pa bi lahko že danes nekaj spremenili.
Kar naprej iščemo izgovore kot so:
- naslednji mesec pa res začnem (pa mine leto dni in več in tega meseca še kar ni),
- počakam do 18-ega, ko prejmem plačo, takrat bo drugače (in mine več mesecev, dobimo n število plač in situacija ostaja enaka),
- poplačam ta limit in potem bo drugače (in limit je čez leto dni še višji, pridruži se mu celo kreditna kartica),
- strokovno pomoč si poiščem, ko malo izboljšam sliko (in ker ne vemo kje naj začnemo, se finančna slika le slabša, mi pa vsak mesec izgubljamo denar),
- ko bo partner pripravljen sodelovati, tudi jaz uvedem spremembe (partner ne vidi pomena, zakaj bi sodeloval in tako večno čakamo),
- saj nekaj varčujem (čeprav ne vemo niti kaj točno, kje in ali bomo s tem resnično dosegli cilj),
- samo še zadnji kredit vzamem, z njim poplačam limit, kartice in ostalih nekaj postavk in potem bo drugače (drugo je morda samo leto, v katerem se ponovno začnemo spogledovati s kreditom),
- to leto še ne morem, drugo leto grem pa zagotovo na to izobraževanje (in leto je krog, naša situacija pa še slabša) …
Ljudje potrebujemo brco v življenju!
In tovrstnih izgovorov je malo morje. Zagotovo jih najdemo več (čeprav je to narobe!) kot pa bi morali najti koristi, v kolikor se na primer odločimo, da gremo na Dan finančne pismenosti, s pomočjo katerega bomo:
- izvedeli, kako prenehati živeti od plače do plače,
- pridobili znanje, kako se znebiti dolgov,
- dobili konkreten vpogled v to, kako pametno varčevati,
- se naučili ključnih pravil investiranja,
- dobili pravo informacijo, kako se pripraviti na krizo, ne glede na to, kdaj pride,
- dobili znanje, kako narediti načrt in uresničiti svoje cilje
… in še mnogo več!
To je dogodek, ki bi ga res moral obiskati čisto vsak, ki si resnično želi sprememb, sicer bo minilo naslednjih 5, 10, let in kar naenkrat bo morda celo prepozno.
Sicer moram priznati, da se pogosto vprašam: ”Ana, zakaj se sploh toliko trudiš, da bi ljudje prišli na dogodek? A se ti res da vlagati toliko energije? Očitno jim ni mar za to in jim je trenutni status čisto ok.” A potem se vedno znova spomnim, da ljudje potrebujemo brco v življenju. In to ne samo eno, več njih, na več področjih, še posebej na finančnem. In tukaj je pomembno, da se zavedamo, da nismo edini v takšni situaciji kot smo, in da obstajajo ljudje, ki nam lahko pomagajo.
Ali se tudi vi bojite prvega koraka? Ne veste kje sploh začeti? Ste že večkrat poizkušali, pa vam premik ni uspel ali pa je bil le začasen?
Verjemite mi, da ste pripravljeni na spremembe, sicer ne bi brali teh zadnjih vrstic. 🙂
In jaz vas skupaj z ekipo 30. januarja 2020 z veseljem primem za roko in peljem korak za korakom, da boste skupaj z nami pomahali in rekli: “Adijo, finančni stres!”
Na Dan finančne pismenosti se prijavite TUKAJ >>
Se vidiva!
Ana
P. S.: Letos je dogodek res poseben – ne samo, da vas bomo opremili z vsem potrebnim znanjem, še s seboj ga boste lahko odnesli v fizični obliki. Kako, preverite TUKAJ >>