Spoštovani g. Višji svetovalec – to je za odvzem vseh licenc!

Primeri iz prakse

Spoštovani g. Višji svetovalec – to je za odvzem vseh licenc!

V ekipi se nam je pred časom pridružila nova sodelavka. Pa recimo, da ji je ime Simona. Ko me je vprašala, v čem je razlika med brezplačnim svetovanjem in plačljivim svetovanjem, sem ji takoj pojasnila, a sem ji obenem potem predlagala, da bo najbolje, če tudi sama v praksi preveri ali to drži. Takoj se je prijavila na »brezplačno« svetovanje … In rezultat? Takšen kot si ga nikoli nismo želeli …

Slaba praksa na področju sklepanja finančnih produktov je nekaj na kar že vrsto let opozarjamo, pa vendar očitno še premalo. Skozi vsakodnevno prakso smo še vedno prepogosto priča neetičnemu, celo škodljivemu svetovanju ali bolje rečeno zavajanju. A očitno je spet prišel čas, da ponovno opozorimo na to, kaj se NIKAKOR ne dela in kakšne so posledice “svetovanja”, ki v resnici ni nič drugega kot prodaja.

Ja, pravo svetovanje, kjer je na prvem mestu dobrobit stranke, žal ne more biti brezplačno. V kolikor mislite, da ste vi med tistimi srečneži, ki ste ga vseeno deležni, potem vam predlagam, da si nujno preberete tokratni zapis do konca in si potem sami odgovorite na vprašanje:

»Je bolje iti k pravemu svetovalcu, ki vam bo izdelal načrt in pokazal, kako postaviti močne temelje ali raje »prišparate« na svetovanju in sklepate produkte?«

Dejstvo je, da takšno »svetovanje« kot ga je izkusila Simona,  meče slabo luč na celotno finančno industrijo. Grozljivo. Dobesedno … Svetovanje, ki ga je bila deležna je bilo tako zelo neetično, da bi temu svetovalcu enostavno morali odvzeti vse licence!

Simona se prijavi na brezplačno svetovanje …

Simona je v dvajsetih letih, podiplomskega študija, ki se želi v roku 5-ih let osamosvojiti in si kupiti nepremičnino. V želji, da izve kako naj se tega projekta loti, se je prijavila na svetovanje.

In tam na drugi strani, jo je pričakal Višji finančni svetovalec z licenco ATVP in AZN (vse te navedbe so zelo pomembne – v nadaljevanju pojasnilo) …

Po tem, ko mu je Simona predstavila svoje cilje – t.j. nakup nepremičnine čez 5 let, je sledil prvi komentar s strani svetovalca:

»Vi razmišljajte o 10+ letih in o tem, da vam bodo doma posodili denar za nek čas in jim boste potem dala nazaj, če je to možno …«

Torej brez osnov:

  • brez kalkulacije,
  • brez informacij o tem, kolikor denarja bo potrebovala,
  • na kakšen način naj se loti nakupa nepremičnine,
  • brez vprašanja o tem ali ima morda Simona kakšen limit,
  • ali je poskrbela za likvidnostno vrečo,
  • bo stanovanje kupovala sama ali morda s partnerjem …

Bum – neposredno – naj razmišlja o varčevanju za 10 let plus! Pa veste zakaj? Berite naprej …

Svetovalec je namreč imel svoja pojasnila (dobesedno prepisano – namenoma, da bo vidna že uporaba jezika in strokovnost osebe na drugi strani):

“Če želite donos, rabite najmanj 10 let, pa da boste na ziher donos ustvarla. Sigurno boste neki nabral čez. Recimo 20, 30 % na vložen denar. Sigurno. Vse ostalo je špekulacija. Lahko vam gre gor, lahko vam gre dol. Jaz vam zelo dobr hočem. Govorim tako kot je. Nič prodajno. Po 10-tih letih pa bo ravnotežje.”

In nadaljuje …

“Predvidevamo, da tisti denar, ki se bo zdaj vlagal, da bo šel najprej mal dol, potem bo šel pa gor.”

Glede na to, da smo točno vedeli kakšen fokus ima svetovalec in kateri produkt je tisti, ki ga želi prodati, vam lahko takoj povem, da »dol« ne bi šlo zaradi trgov, temveč zaradi stroškov. Kakšnih točno, pa vam bo v nadaljevanju pojasnila Nataša, ki je pri nas specializirana za področje varčevanja in investicij.

Produkt, ki ima 13 do 14 različnih vrst stroškov

Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka: »Svetovalec Simoni ponuja naložbeno življenjsko zavarovanje, kar pomeni precej visoke stroške, ki se jih stranka običajno ne zaveda. Namreč, pri naložbenih življenjskih zavarovanjih je običajno kar 13 do 14 različnih vrst stroškov, od katerih sta dva ključna. To sta:

  1. sklepalni stroški ter
  2. upravljavska provizija sklada in zavarovalnice – tega se marsikdo ne zaveda, da upravljavsko provizijo zaračunata tako zavarovalnica kot tudi družba za upravljanje.

Sklepalni stroški – se plačajo podjetju, ki je sklenilo polico

Najpogostejši sklepalni stroški na tovrstni polici 6,4 % in se plačajo od bruto zneska vnaprej.

Pa si poglejmo kaj to pomeni, če npr. varčujete 100 EUR na mesec za 10, 20 ali 30 let (mimogrede, 10-letnih polic skorajda ne vidim na trgu – hmmm, le zakaj?)

  • 10 letna polica za 100 EUR = 10 let * 12 mesecev * 100 EUR = 12.000 EUR
  • Sklepalni stroški = 6,4% od 12.000 EUR = 768 EUR
  • 20 letna polica za 100 EUR = 20 let * 12 mesecev * 100 EUR = 24.000 EUR
  • Sklepalni stroški = 6,4% od 12.000 EUR = 1.536 EUR
  • 30 letna polica za 100 EUR = 30 let * 12 mesecev * 100 EUR = 36.000 EUR
  • Sklepalni stroški = 6,4% od 12.000 EUR = 2.304 EUR

Kar je pomembno razumeti je, da se ti stroški poravnajo v prvih treh ali štirih letih. Odvisno od dolžine varčevanja. Zato je logično, da imajo stranke po treh ali štirih letih na takih policah izredno malo sredstev.

Upravljavska provizija – se tako plača družbi, ki upravlja sklade, kot tudi zavarovalnici

Upravljavska provizija je največji požiralec donosa na dolgi tok. To je tisti strošek, ki ga stranke prepogosto zanemarijo, saj ga ne vidijo, ne čutijo. Zanj namreč nikoli ne dobijo računa. Vrednost točke, ki je dnevno ali mesečno izračunana namreč že odšteje upravljavsko provizijo. Ta provizija se torej odračunava sproti. Logično je, da družba za upravljanje ne bo upravljala sredstev brezplačno. Bolj zanimivo vprašanje je, kaj upravlja zavarovalnica.«

Kje bi Simona torej lahko varčevala?

Zdaj smo torej pojasnili, kaj je tisto kar resnično v prvih letih najbolj vpliva na naša sredstva. Pa se vrnimo k naši Simoni in k vprašanju, ki ga je postavila »svetovalcu«: »Kje bi lahko varčevala?«

“Mi najraj kr preko zavarovalnice delamo, na 10 let + potem, pa nimate niti davka na kapitalski dobiček …. Dve zavarovalnici ponujata res najboljše možne svetovne top sklade in produkte, ki imajo možnost relativno dobrih donosov. Recimo šišajo naše sklade za 40, 50, 60 %  z donosi. Zakaj? Ker so enostavno velike količine denarja, imajo informacije v naprej. Mi smo premajhen trg za veliko finančno industrijo.”

Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka: »Odstotek je močno prenapihnjen, verjetno predvsem zaradi prodajnega učinka, a je analiza vseh njihovih delniških skladov pokazala, da je bila povprečna 5-letna donosnost 34 %, 10-letna 99 %. S takim odstotkom se lahko pohvali malo družb za upravljanje, je pa res, da vseeno so. Ena konkurenčna družba, ki je med boljšimi upravljavci, je imela v 5-letnem obdobju 40 %, v 10-letnem pa 92 %, tako da je to zelo primerljivo. Stroški pa so mnogo nižji od predlagane naložbene življenjske police.

Vsekakor naj bi več kapitala načeloma pomenilo boljše ekipe, boljše informacije. Je pa res, da se je slovenski trg zadnjih 10 let precej konsolidiral, kar pomeni, da je večina družb za upravljanje, ki so bile včasih v slovenski lasti, postala del večjih, multinacionalnih zgodb, ekipa pa je ponekod še ostala slovenska, kar ni nujno slabo. Pri nas imamo kar nekaj zelo dobrih upravljavcev.«

V Sloveniji krovni sklad ne obstaja! Pa je to res?

Potem pa je svetovalec v nadaljevanju Simoni pojasnil naslednje (spet – poudarjam, da gre za dobesedni prepis, da lahko ocenite za kako visok nivo svetovanja gre):

“Če bi vi imela zdaj 20 jurjev in bi hotela v te sklade vlagat, bi imela veliko tveganja, enostavno je velika vstopna provizija in nimate krovnega sklada. NE obstaja krovni sklad v Sloveniji. To pomeni, da iz tega sklada ne morete prehajati v sklade iste firme … in morate vsakič ven … To je za tiste, ki imajo izjemno veliko denarja …  

Nataša, kaj res v Sloveniji nimamo krovnih skladov??? Ko sem jaz delala licenco za sklade, je bilo rečeno, da jih imamo. : )

Nataša: »V Sloveniji seveda imamo Krovne sklade. To je tudi tisto, kar slovenskim skladom (četudi zdaj v rokah tujih lastnikov) daje prednost pred tujimi, saj velja, da tuji skladi nimajo krovnega sklada. Naj pojasnim, kaj pomeni imeti podsklad znotraj Krovnega sklada … To pomeni, da lahko znotraj vseh podskladov posamezne družbe za upravljanje vlagatelj prehaja brez davčnega učinka – torej, četudi ima npr. dobiček ob prenosu, se to ne šteje kot dobiček. Kot dobiček se bo štelo, ko se bo vlagatelj odločil za izplačilo sredstev na svoj transakcijski račun.«

Simonin »svetovalec«: »Za varčevanje pa se vam splačajo drugi produkti, ki jih nudijo evropske zavar., kjer je več držav skupaj in dobijo maso varčevalcev. No za primerjavo, pri nas imajo vsi skladi skupaj 2,5 miljardi, v tujini ima pa en sklad toliko … »

Ja, zelo blizu. Uh, končno en podatek, za katerega lahko rečemo, da drži. Po zadnjih podatkih naj bi imeli skladi v Sloveniji 3 milijarde v upravljanju.

Naložbena zavarovanja so likvidna. Pa so res?

»Te pogodbe, ki jih mi tržimo so take, da so likvidne. Nimate omejitve, če želite po 6-tih letih kupiti stanovanje, lahko pridete do tega denarja, lahko pridete do njega, samo nekaj davka morate plačati. Po 10-tih letih ste brez tega famoznega davka. Pa še vedno ste lahko po 6-ih letih že fajn v plusu.«

Nataša: »No, na tem mestu pa se že sprašujem, kaj se dogaja … Namreč, naložbena življenjska zavarovanja sodijo pod nelikvidne naložbe z razlogom! Vlagatelj mora plačati 8,5 % davka na zavarovalne posle na glavnico, davek na kapitalski dobiček ter določen izstopni strošek, ki si ga vzame zavarovalnica. Ta konkretna rešitev, ki jo prodajalec ponuja, omogoča izstop (to namreč ni nujno), a ta v nobenem primeru ni v prid vlagatelju. V tako rešitev vlagatelj enostavno ne sme vstopiti, če ve, da sredstva potrebuje prej kot v 10-tih letih!«

Simonin »svetovalec«: »Jaz bi se doma zmenila, če imate možnost, da vam nekdo posodi za leto dve, tri in to premostite in jim potem vrnete.«

 Kako prosim g. Svetovalec? Doma naj si izposodimo 10.000, 20.000, 30.000 € in jih potem v roku dveh, treh let vrnemo? Pa imate kakšno idejo, kako naj v tem času preživimo oz. bolje, kje naj dobimo službo, da bomo imeli tako visoke prihodke, ki nam bodo omogočili takšno zadolžitev? Kje pa je še stanovanjski kredit?Pogovor se nadaljuje …

Kredit na 30 let … Je to res dobra ideja?

Simonin »svetovalec«: »V naši hiši učimo, da kredit vzamete kolikor lahko na dolgo obdobje – da imate manjši obrok kredita in potem vzporedno varčujete. Torej na 30 let, namesto, da je kredit na krajšo dobo. In s tem drugi del, razliko varčujete, ki je v pozitivi in če računate da je 5-6 % donos lahko računate da se vam nabere 50 % in ga namenite za plačilo kredita … Banka bo na slabšem, ker bo manj denarja dobila.«

Kako prosim g. Svetovalec? Mi lahko prosim to še enkrat pojasnite? Sliši se namreč zelo dobro. A ko gremo računati ugotovimo, da temu ni čisto tako. Škoda. : ( Pa smo spet tam …

Stanovanjski kredit nikakor ne jemljemo na najdaljšo dobo, saj gre za GARANTIRANE OBRESTI, ki jih MORAMO plačati, ne glede na to ali bomo z varčevanjem ustvarili razliko ali ne. Daljša doba le zato, da bomo lahko varčevali je NEVARNA. Varčevati moramo tako ali tako, brez tega, da imamo kredit na najdaljšo dobo. Pa ne samo to! Tudi likvidnostno vrečo moramo imeti polno. Da ne govorimo še o drugih ciljih, kot je pokojnina, menjava avtomobila, predčasno poplačilo kredita … Kaj to ni pomembno?

Svetovalec se ni dal motiti in je še naprej vztrajal na tem, da Simona ne razmišlja o varčevanju na 5 let, temveč na 10 let+:

»Vam bom poslal na mail sklade, ki jih imam JAZ in naše stranke v košarici. Znate malo nemško? Vam bom poslal podatke v nemščini za 30 let nazaj, koliko je imel ta sklad donosa … V naslednjih 10-tih letih lahko pričakujete vsaj takšen donos. Sicer pretekli niso garancija, a sklad, ki je delal prej 13, 15 %, bo naredil zagotovo vsaj polovičko …«

Nataša: »Seveda je vsem jasno, da pretekli donosi niso garancija za prihodnost. Kako je torej mogoče, da nekdo daje tako zagotovilo, tega ne razumem. Svetovalci vedno govorimo o potencialni donosnosti! Seveda pri realni donosnosti glede na ekonomijo, upoštevamo tudi stroške, pa preteklo donosnost ipd. V kolikor je sklad mogoče tržiti v Sloveniji, mora seveda imeti KID, Ključne podatke za vlagatelje, ki so v slovenskem jeziku. Tako, da je to osnova, ki bi jo Simona morala prejeti. Seveda so dobrodošli tudi drugi dokumenti, a brez osnove pač ne gre.«  

Simona v nadaljevanju povpraša, zakaj bi v sklade vstopila preko njih in ne direktno. In na to dobi naslednji odgovor:

»Mi vas usmerimo v produkt, ki smo ga stestirali, vemo, da dobro funkcionira in imajo košarice, ki vemo da dobro delujejo. V teh produktih varčujejo tudi Avstrijci in Nemci in to je zelo dobra garancija. In zagotovo najboljši za ta namen … To je najboljše kar v Slo lahko dobite za to kar ste mi zdaj povedala. Začnite razmišljati drugače – da boste ta denar imela, da boste ta kredit poplačala prej. Vi razmišljajte kako boste dobila ta drugi del – posebej. Izposodite si denar doma – vam dam 1 % rečete domačim, na banki je 0 %.«

Hmmmm, zanimivo. Četudi si denar izposodim doma, ga je treba vrniti. Pa sploh koga zanima kako? Očitno ne. Ker, če bi izhajali iz finančne slike Simone, bi hitro ugotovili, da si ne more privoščiti posojila. Ne še. In to velja za večino ljudi – da bi bili dve posojili enostavno preveč in bi jih zadušilo. Pa saj to bi morali vedeti g. Svetovalec, da je takšna zadolžitev zelo nevarna? Ali pa morda to ni več vaša domena?

In kakšna je dodana vrednost svetovalca?

Simona mu postavi vprašanje: Kako je, če se odločim za te sklade? S kom imam odnos?

»Vi imate odnos s ponudnikom. Mi smo njihova prodajna mreža. In oni želijo imeti visoko izobraženo prodajno mrežo. Mi smo pač njihov servis. Smo zato plačani. Vas zato nič ne stane. Z mano imate samo odnos, da midva košarci prav postaviva – jaz vam jo postavim in vam jo pomagam upravljat. Ponudnik bo vedno na svoje vlekel. Mi vedno ščitimo svoje stranke. Mi smo samo agencija. Vi bi lahko načeloma direktno sklenila, a ne bi imela tega servisa, ki vam ga dajemo.«

»Nam ponudnik da nek fee, ki bi ga drugače porabil za zaposlenega. Ima svojo mrežo. Vi enako plačate. Ni nobene razlike, samo ne bi imela nekoga, ki bi vas ščitil od finančne ind. in kaj v določenem trenutku naredit, kaj prodat, kaj upravljat …  Primer: po 7-ih letih rabite denar. En del in vi boste – konkretni primer – greste vprašat zav in vam bodo rekli, seveda, posebni pogoji. Boste vzela ven denar in potem morala iti od začetka …«

Zanimivo kako enkrat svetovalec govori o tem, da zavarovalnica izbere najboljšo prodajno mrežo (ja, ni svetovalna, ampak prodajna mreža) in na drugi strani tej isti zavarovalnici ne gre zaupati.😒 V resnici ne gre zaupati ravno tej prodajni mreži, saj boste vsakokrat, ko boste želeli narediti morebitno izplačilo bili deležni novega prepričevanja ali še huje – predloga, da zdaj imajo pa še boljšo rešitev za vas.

Zdaj pa k bistvu … Za varčevanje v višini 200 € mesečno, 2.800 € stroškov?!

Pogovor med Simono in Svetovalcem se je zaključil z dogovorom, da bo Simona na email prejela nekaj izračunov. In jih tudi je. Različnih izračunov. Izpostavljeni pa so bili tisti, kjer bi začela varčevati 200 € mesečno. Kar tako, brez likvidnostne vreče. In tistih 200 € iz katerih bi potem čez 6 let, ko bi rabila denar dobila … Koliko že?

Poglejmo si tabelo z upoštevanimi stroški za 100 EUR varčevanje pri dolžini varčevanja 10 in 20 let s komentarjem, ki jo je pripravil Simonin »svetovalec«:

»Pošiljam vam še točen podatek izražen v denarju za čisto vsak cent stroška, ki se vam bo obračunal pri varčevanju. Računano je na  povprečni donos 6 %. Če bo donos večji , strošek ne bo proporcionalno večji ampak samo malo povečan za del upravljavskih stroškov, ki se računajo od vrednosti premoženja. Ti stroški pa so tu samo 1 %! Problem pa niso stroški, kot si stranke pogosto napačno tolmačijo, ampak donosi, ki so predvsem odvisni od produktov in upravljalcev skladov. Škoda, da se ne vidi, koliko dela in koliko ljudi je ves ta čas vpetih v to, da se zasluži ta razlika za stranko.«

Dolžina varčevanja Vsi stroški (tudi upravljavska provizija) Donos pri 6% ČISTI zaslužek za stranko
10 1.400   4.220   2.820
20 3.100 21.313 18.213
       

Nataša: »Zavedati se moramo, da je pravega svetovanja v Sloveniji zelo malo. Zakaj? Ker:

  1. ljudje nimajo znanja,
  2. »svetovalci« nimajo znanja,
  3. ljudje počasi spoznavajo, da je za svetovanje vredno plačati, a s plačilom svetovalec še zdaleč ne bo prejel zneska, kot bi ga Simonin »svetovalec«,
  4. zato je zelo malo res pravih svetovalcev na področju osebnih financ in načrtovanja.

 Enostaven izračun pokaže, da nekdo, ki Simoni proda 100 EUR varčevanje v takem produktu običajno zasluži več kot svetovalec, ki stranki naredi celovit načrt, od zaščite, likvidnostne vreče in varčevanj (četudi več kot 100, 500 ali celo 1.000 EUR).

Zgoraj omenjene številke glede stroškov, ki jih je prejela Simona, NE držijo. Stroški so po tej polici še višji. Seveda nihče ne želi delati brezplačno, še posebej ne na 10 ali 20 let, a roko na srce se običajno po sklenitvi take police zgodi sledeče: prodajalec prejme sklepalne stroške, ki so za 100 EUR polico najmanj 768 EUR in se plačajo v prvih treh ali štirih letih, po tem nič več. Po sklenitvi bo stranka redkokdaj doživela, da jo bo prodajalec še kdaj poklical, razen če bo želela polico prekiniti – le zakaj? Odgovor na to vprašanje prepuščam vam. Skrb »svetovalcev« po sklenitvi varčevanj je v Sloveniji na izredno nizki ravni, a je to logično glede na zgoraj opisano nagrajevalno shemo. Bi lahko bilo drugače? Seveda. A bi bilo potrebno stvari v temelju spremeniti.«

No, pa si poglejmo koliko bi Simono v resnici stalo brezplačno svetovanje. In sicer glede na predlagani znesek varčevanja – 200 € mesečno. V kolikor bi sklenila zavarovanje na dobo 10 let, bi bil strošek cca 1.400 €, v kolikor bi sklenila na dobo 20 let, bi bil strošek cca. 2.800 €. Veliko? Ogromnooooo! Še posebej, ker se takšne police navadno sklepajo na dobo 20 let + (torej stroški potem le še rastejo), s pojasnilom, da jih lahko tako ali tako kadarkoli prekinemo in dobimo denar ven. Pa je res temu tako? Ne, NIKAKOR! Pa ne samo to. Gre za izbiro produkta, ki v resnici pride čisto na koncu. Ko imamo močne temelje in jasen načrt (vem, žal se moram ponavljati).

Brezplačna prodaja ali plačljivo svetovanje?

V primeru, ki smo ga izpostavili bi težko rekli, da je šlo sploh za kakršnokoli svetovanje. Šlo je samo, ampak res samo za PRODAJO in z jasnim fokusom. Prodati produkt, ki na finančnem trgu velja za enega izmed dražjih produktov, a obenem za enega izmed tistih, ki lepo nagradi tistega, ki ga uspe prodati.

V kolikor bi šlo za pravo svetovanje (z dodano vrednostjo, ki zato tudi ni brezplačna) bi:

– pokazali stranki kako postaviti močne finančne temelje,

– naredili načrt – kako iz trenutnega obdobja finančne starosti proti obdobju finančne zrelosti,

– naredili načrt varne zadolžitve (kdaj, kako, za koliko, pri kateri banki, s kakšno obrestno mero, s kakšno samoudeležbo),

– spremljali korake stranke in skrbeli za napredovanje stranke skozi obdobja, pri čemer bi jasno poskrbeli tudi za zaščito pred vsemi predvidenimi in nepredvidenimi scenariji.

Nataša: »Vprašanje je zakaj bi sploh kdo želel postati svetovalec, če po svetu hodi še toliko ljudi, ki išče prodajalce produktov? Dejstvo je, da so svetovalci običajno tisti, ki so zelo etični, želijo delati za stranke in posledično tudi zase, imajo že svojo naložbeno vrečo in jim ni treba prodajati nekaj, da preživijo in za vsako ceno. To bi bilo tudi prav. Osebni finančni svetovalci naj bi po definiciji bili etični, delali tisto kar govorijo, imeli svoje osebne finance pod kontrolo in bili na dobri poti, da jim praktično ni treba več delati za denar. A delajo, ker jih to enostavno veseli. V tem so dobri. V Sloveniji marsikdaj temu ni tako. Roko na srce, v Evropi ni dosti boljše. Velika Britanija je tista, kjer je neodvisno finančno svetovanje daleč najbolj razvito, potem pa dolgo časa nič.«

Potreben je obvezen nadzor na finančnem trgu in ustrezno sankcioniranje

Dejstvo je, da v Sloveniji NUJNO potrebujemo boljši nadzor odgovornih institucij nad slabo prakso, ki smo ji priča. Pa ne samo mi, svetovalci, temveč predvsem vi, stranke, ki zaradi pomanjkanja znanja, premalo informacij in nenazadnje napačnih, celo namerno zavajajočih informacij, sprejemate napačne odločitve. Drage odločitve.

Licence, ki so nujno potrebne za delovanje na finančnem trgu, nas vse v prvi vrsti zavezujejo k etičnosti in razkrivanju vseh informacij. V kolikor kdorkoli tega ne spoštuje, bi bilo prav, da se ga sankcionira in se mu vse licence odvzame in onemogoči delovanje. Le kako bomo še zaupali komurkoli, ko pa nas Višji svetovalci s pridobljenimi licencami tako z lahkoto zavajajo in prepričajo v odločitve, ki so za nas celo škodljive.

Čisto za konec …

Brez skrbi – Simona zelo dobro ve, kateri so tisti koraki, ki jih mora narediti, da bo čez 5 let prišla do stanovanja. Zaveda se, da je potrebno najprej začeti pri osnovi, pri temeljih in natančno ve, kaj mora narediti, da bo prišla do tega cilja. Je pa prav, da je dobila še eno izkušnjo več in vpogled v to, kako izgleda pravo »brezplačno svetovanje«. : )