Je tudi vas že kdaj doletel finančni stres, ki vam je v trenutku izpraznil denarnico oziroma transakcijski račun? Običajno se to zgodi takrat, ko smo na to najmanj pripravljeni …

Sama sem bila deležna že kar nekaj takšnih bombic v življenju. Okvara avtomobila, pomivalnega stroja, plačilo zdravstvenih storitev (ko ne moreš čakati, da prideš na vrsto, in želiš bolečino odpraviti takoj), plačilo operacije naše male zverine, znesek katere je hitro dosegel 1.000 evrov, in še bi lahko naštevala.

Te bombice so silno nadležne, saj ne vplivajo le na naše finančno stanje, ampak nam kaj hitro pokvarijo dan, teden, nekaterim celo mesec. No, saj če bi prišla kakšna bomba, zaradi katere bi si morali nujno kupiti nove čevlje ali obleko, nas ne bi tako zelo bolelo.

Če želimo biti pripravljeni na proračunske bombe, ki nam navadno ne prinašajo ničesar dobrega, moramo poskrbeti za t. i. likvidnostno vrečo ali po domače – varnostno rezervo.

Kakšna mora biti likvidnostna vreča?

Dovolj trdna:
Vreča, ki jo bomo uporabili res le v izrednih razmerah, mora biti v prvi vrsti dovolj trdna. To pomeni, da mora biti denar v njej na varnem. Najpogosteje v ta namen uporabljamo varčevalni račun, ki pa mora biti brezplačen in nam mora omogočiti dostop do sredstev. Pozor! Vsak varčevalni račun nam tega ne omogoča, zato bodite pri izbiri previdni in predvsem dobro preberite drobni tisk. Alternativa je skrivni predal ali kuverta, česar sicer sama ne priporočam, saj obstaja precejšnje tveganje, da nam denar v njej kdo odtuji. A nekateri enostavno ne želijo, da se ta denar kje vidi. Predvsem, da ga ne vidi CSD, zato je to realna druga možnost. Za vse nekoliko bolj poučene in napredne so primerni tudi denarni vzajemni skladi. A o tem, kateri in na kaj je treba pri njih paziti, kdaj drugič.

Dovolj velika:
To vrečo bi po velikosti lahko primerjali s srednje veliko nakupovalno vrečo – posebno, če je transakcijska vreča, ki jo uporabljamo vsakodnevno, velika kot recimo prozorna vrečka za pakiranje. Zakaj mora biti toliko večja? Ker moramo biti pripravljeni na takšne in drugačne proračunske bombe. Sama sem jih omenila le nekaj, obstaja pa še vrsta drugih, ki nam precej bolj izpraznijo račun. Recimo izguba službe, upad prihodkov (če smo podjetnice), bolezen itn. Zato je zlato pravilo, da moramo imeti v tej vreči od tri- do dvanajstkratnik povprečnih mesečnih izdatkov.

Kako vemo, kako velika mora biti vreča?

Da si boste lahko sami izračunali, kako velika mora biti vaša vreča, si odgovorite na naslednje vprašanje: Če danes ostanem brez dela, brez prihodkov, koliko časa bi potrebovali, da bi prišli na isto raven, na kateri ste bili pred tem? Iz izkušenj lahko povem, da je le redkim dovolj trimesečna zaloga povprečnih izdatkov. Velika večina potrebuje najmanj šestkratnik izdatkov, podjetniki pa kar dvanajstkratnik. Ja, prav ste prebrali. Dvanajstkratnik! In če je vaša mesečna poraba 1.000 evrov, morate imeti najmanj 12.000 evrov na strani. Veliko? Morda se vam ta trenutek zdi tako, a ko gre zares, je to kaj hitro zelo malo.

Velika večina potrebuje najmanj šestkratnik izdatkov, podjetniki pa kar dvanajstkratnik. Ja, prav ste prebrali. Dvanajstkratnik!

Kako napolniti likvidnostno vrečo?

Vsekakor z denarjem … Ne, ne šalim se, saj marsikdo misli, da v to vrečo sodijo tudi zlato in danes tako zelo priljubljene kriptovalute. Nikar ne delajte te napake, ki vas lahko na koncu stane veliko več, kot je polna vreča. Zakaj? Ker si enostavno ne moremo privoščiti tveganja! Vrednost denarja, ki je namenjen proračunskim bombam, ne sme zanihati. Si predstavljate, kako bi se počutili, če bi nujno potrebovali npr. 2.000 evrov, želeli prodati npr. kriptovalute in ugotovili, da je njihova vrednost le še 500 evrov? Verjemite mi, da se ne bi počutili dobro. Doživeli bi pravi šok – dvojni. Že zaradi tega, ker bi morali plačati nekaj, kar ni bilo načrtovano, poleg tega pa višina sredstev, ki ste jih privarčevali, ne bi bila več takšna kot prej. Torej – pametno in počasi. Ta denar ni namenjen plemenitenju, temveč ščitenju.

Z malimi koraki do polne vreče

Vse, ki ste še na začetku polnjenja vreče, naj najprej potolažim – pot ni tako zelo težka, kot se vam morda zdi. Začnite z malimi cilji. Od svojih prihodkov vsak mesec namenite najmanj 10 odstotkov v ta namen (to je res minimalno). Pri tem je pomembno, da jih daste na stran, takoj ko prejmete plačo, prihodke. Če boste čakali do konca meseca, se vam lahko namreč hitro zgodi, da denarja ne bo več. Pomembno je, da spremljate svoj napredek in ste ponosni nanj.

Pomembno!

Pred polnjenjem vreče je pomembno, da se znebimo slabih dolgov. To so limiti, lizingi, gotovinski krediti, kreditne kartice … Zakaj? Ker nam slabi dolgovi veliko več ‘pojedo’ kot pridobimo s privarčevanimi sredstvi (posebno v tem obdobju, ko so ničelne obrestne mere). Ker pa tega včasih ne moremo narediti čez noč, je pomembno, da gradimo vzporedno – tj. odplačujemo dolgove in polnimo likvidnostno vrečo.

Vrečo pa lahko hitro napolnimo tudi s tem, da se znebimo odvečnih stvari. Ja, ne boste verjeli! Marsikdo je že kdaj prodal kakšno stvar in s tem denarjem napolnil vrečo. Pa ne samo to, še prostor po navadi pridobimo s tem.

Vsi tisti, ki ste vrečo že napolnili, pa juhuuuu proti novim dogodivščinam! To je polnjenje t. i. naložbene vreče. To je tista, ki je namenjena izpolnjevanju naših večjih želja, ciljev. A o tej vreči vam več napišem v prihodnosti.

Uspešno polnjenje likvidnostne vreče vam želim in da boste čim manjkrat posegali vanjo!