Z možem bi želela urediti svoje finance, saj nama konec meseca zelo malo ostane. Zlate rezerve, o kateri ste že večkrat pisala nimava. Za dodatno pokojnino tudi nisva nič kaj posebej skrbela, zato bi bil verjetno čas, da nekaj narediva.

Imava dva otroka, stara 25 in 27 let. Eden izmed njiju je ravno pred kratkim dobil prvo zaposlitev za določen čas. Drugi zaenkrat dela le občasno. Najini prihodki znašajo cca. 2.300 evrov skupaj. Kreditov nimava, zapadlih obveznosti k sreči tudi ne. Vsak izmed nas uporablja svojo kartico za trgovino in tako poleg hrane, ki jo sama redno kupujem, otroka na mesec zapravita še dodatnih cca. 200 evrov vsak. Ne vem kako naj ta začarani krog prekinem in kako spremenim naše navade. Zavedam se, da otroci niso več tako majhni, pa vendar ne vem kje začeti. Vem, da v kolikor z možem ne bova poskrbela zase, da bova potem še težje pomagala svojim otrokom. Hvala za nasvet. Darinka

ODGOVOR:

Mislim, da ste že sama lepo ugotovila kje je vaša največja težava. Ja, otroci zahtevajo in potrebujejo določena sredstva, pa vendar jim starši pogostokrat, namesto, da bi jim resnično pomagali na poti do osamosvojitve, to pot otežujemo. To, da jim pri teh letih dajemo denar, brez kakršnihkoli obveznosti, ni najboljše. Še posebej to velja, ko že sami služijo svoj denar. Tudi samo navajanje na uporabo kartic ni dobra popotnica. Otrok se tako takoj navadi na obročno odplačevanje. Poleg tega ni posebnega nadzora.

Osebno ne vidim razloga, čemu imate vsak svojo kartico za trgovino, če pa vi opravite glavne nakupe. Sploh veste koliko vas stane hrana? Gre vse kar se porablja res za hrano? Kartica bi morala iti ven iz uporabe, pri vseh in nakupe bi morali opraviti z denarjem, ki ga imate na razpolago. 400 evrov, ki naj bi jih zapravila otroka za hrano je zelo veliko, še posebej, ker vi tudi kupujete. Znebite se teh kartic, dokler se jih še lahko in otrokom povejte, da to ni bil pravi prostop.

Kaj zdaj?

Prva sprememba, ki sledi je torej slovo od kartice. Ne bo lahko, ker se človek na dobro zelo hitro navadi, pa vendar z iskrenim pogovorom, to ne bi smela biti težava. Pomembno je, da se zavedata, da otroka nista več otroka, temveč sta odrasli osebi. Gotovo jima bo dobro delo, če jim boste dali vedeti, da jih sprejemate kot odrasli osebi in da jim zaupate. Kartic res ne potrebujejo. Povejte jim kje se skriva največja past.

Druga sprememba – začnite jih obravnavati kot odrasli osebi. Glede na to, da je eden pred kratkim dobil zaposlitev, mu pomagajte in ga naučite postaviti dobre finančne temelje. Pokažite mu kako naj ravna z denarjem, kako naj si naredi ustrezno zlato rezervo itd. Seveda to pomeni, da boste morali pred tem najprej pomesti pred svojim pragom. V kolikor si sami še niste postavili ali vsaj nastavili finančnih temeljev, potem bo težka. A to lahko hitro nadoknadite in mu daste dobre usmeritve. Obenem bi se bilo dobro z njim pogovoriti o tem, da prispeva k vašemu skupnemu gospodinjstvu, saj ga boste s tem pripravili na kasnejše samostojno življenje. Starši delamo napako, ko otrokom pustimo, da pod našo streho živijo popolnoma brez obveznosti in svoj denar potem navadno porabljajo za nepotrebne stvari. Nič čudnega, da nimajo potem nobene želje po osamosvojitvi. Plačevanje stroškov je neizogibno. Prej, ko jih bomo navadili nanje, lažje bodo sprejemali svoje odločitve. Si predstavljate kakšen šok bo doživel, ko se bo želel preseliti? Kakšni stroški ga bodo čakali? Če že danes ne more prispevati npr. 100 evrov v družinski proračun, potem zna biti pri vas še kar nekaj let.

Tretja sprememba – z možem res začnita skrbeti tudi zase. Kot ste sama lepo napisala. Težko jima boste pomagali, če pa že sama komaj shajata skozi mesec. Nujno si morata ustvariti zlato rezervo, sicer vaju naslednja proračunska bomba pahne v limit ali kredit. Škoda bi bilo nepotrebnega stresa, ker imate danes možnost to preprečiti. Torej, naredite tisto, kar že sami veste, da morate. In to brez slabe vesti. Tudi otroci vam bodo nekoč hvaležni.