Pozdravljeni, star sem 25 let in zaključujem študij farmacije. Ker se mi konec leta obeta prva zaposlitev, bi se že pred tem želel naučiti osnov ravnanja z denarjem, da ne bom pozneje, ko bom začel prejemati redne prihodke, zašel v težave. 

Vrsto let že opravljam različna študentska opravila, tako da sem vajen prejemati prihodke (v povprečju zadnje leto znašajo med 800 in 1.000 evri). Nimam nobenih posebnih obveznosti. Doma mesečno prispevam 50 evrov. Lastnega vozila nimam, ampak si ga izposojam od staršev, ker ga za zdaj tudi ne potrebujem pogosto. Privarčujem žal ne ničesar, zato bi to želel spremeniti. Prosim za nasvet, kako naj začnem in kje. Anže

ODGOVOR:

Vauuu, temu se reče preventiva, in to je tisto, na kar osebno že vrsto let opozarjam. Preventiva je ključna, saj na ta način bistveno več prihranimo in zmanjšamo možnost, da pridemo v težave. Redko kdo pri teh letih tako zrelo razmišlja. No, jaz sem začela z varčevanjem pri 24-tih, pa vem, da bi lahko v resnici že ob prvi svoji “plači”, torej pri 19-tih. In prepričana sem, da tudi v tem primeru ni kaj dosti drugače. Če že pogledam višino povprečnih prihodkov in na drugi strani stroške … Uh, tole bi pa res lahko bilo boljše. A kaj, ko mora človek dozoreti in sam pri sebi ugotoviti kdaj je pripravljen na prve korake. Ko enkrat postavimo trdne temelje, je enostavno. Potem le še počasi gradimo naprej in občasno preverimo, ali so še tako trdni, kot so bili na začetku.

Kako in kje začeti?

Na začetku! Najprej k ugotavljanju ali bolje k raziskavi, kam gre naš denar danes.

In to ni odvisno od tega ali imamo redne prihodke ali ne. V vsakem primeru moramo ugotoviti, kaj je tisto, za kar nujno potrebujemo denar, in kaj je tisto, česar v resnici niti ne potrebujemo, ampak porabimo, ker se morda tisti trenutek nekoliko slabše počutimo, ker smo nekaj videli in je v nas prebudilo željo itd. Na ta način bomo ugotovili, koliko denarja sploh v resnici potrebujemo.

Če ugotovimo, da je to 700 evrov, potem je škoda, da višek sredstev porabimo. Bolje je, da jih vsak mesec umaknemo z računa – na varno. A kaj, ko je to tako težko. A ni zanimivo kako najprej lepo živimo z npr. 500 evri (ali pogosteje manj), ki jih zaslužimo kot študentje, potem pa kar naenkrat, pa četudi je naša plača osnovna in skupaj z dodatki dobimo 800 evrov, vse porabimo?! Noro! Ste to sami že doživeli? Jaz zelo pogosto to slišim od ljudi, ki pridejo k meni na posvet. A sem tudi sama tako ravnala? Hmmmm, moram prav pomislit…. Ja, sem. A sem sreča precej zgodaj ugotovila, da tako ne bo šlo dolgo in da bom težko kdaj sploh zadovoljna s svojo plačo. Enostavno lahko vedno najdemo izgovor za kaj bi porabili denar. Se strinjate? Veste koga se moramo najbolj bati? Sami sebe! Zato je eden izmed najboljših receptov, ki jih dajem gotovo ta, da denar odmikamo od sebe. Kako to izgleda v praksi? Enostavno denar prenakažemo na drug račun, tako da nam ni tako enostavno dosegljiv. In kot sem že večkrat napisala – ni ga boljšega načina za ugotavljanje, kam gre naš denar, kot je vodenje vseh prihodkov in odhodkov. Vem, nočna mora, a kaj ko brez tega ne moremo. Je pa res, da je pomembno kako na to gledamo. Je to nadzor ali je to v resnici načrtovanje?

Ne živi od plače do plače!

Ni lepšega obdobja kot je ta, da kar nekaj zaslužiš, živiš doma pri starših, si lahko izposodiš avto, ko ga rabiš, minimalno prispevaš za skupni fond … Zdaj je najlažje prihraniti! In to ne malo! Prva stopnička, ki jo je potrebno doseči (in kar je verjeli ali ne za večino svetovne populacije izredno težko ali celo nemogoče), je prihraniti toliko, da si sami, vsakega prvega v mesecu na račun nakazažemo toliko, kot rabimo. Ko dobimo dejansko plačo, ki nam jo nakaže delodajalec, pa jo avtomatično z računa preusmerimo na drug račun, saj je ne bomo rabili (se spomnite, da smo si jo že sami nakazali?). In potem tako nadaljujemo vsak mesec. Težko? Ne, niti približno. Samo priti moramo do tega.

Določi si cilje in jim sledi.

Brez ciljev bomo prestopali z ene poti na drugo in pri tem izgubljali veliko časa in energije. Ko smo mladi in imamo še vse pred sabo, je super, da začnemo pri osnovnih ciljih (vzpostavitev varnostne rezerve, nakup avtomobila, nakup nepremičnine itd.). Takoj, ko se redno zaposlimo, pa moramo poskrbeti za zaščito delovne sposobnosti, dodatek ob upokojitvi itd.

Takole, brez posebnih obveznosti, ima človek odlično priložnost, da si v kratkem času postavi zelo dobre temelje ter začne načrtovati in osvajati pot do prvih ciljev.