Sem mati samohranilka z dvema otrokoma, sinom in hčerko. Mesečno zaslužim z materialnimi stroški 1.000 evrov plus 200 evrov preživnine. Težave mi delajo stroški kurjave, stroški upravnika, elektrika in še posojila v višini 390,90 evrov. 

Vse stroške sem že znižala tako, da ne kurim več, ker me položnice preveč skrbijo. Čez pol leta se mi izteče še pogodba o delu. Kakšne so še možnosti, da znižam stroške? Ker se bojim, da bom morala vlagati tudi v svoje zdravje, stanovanje … Ali naj prodam stanovanje? Marjeta

ODGOVOR:

Biti samohranilka je gotovo izredno težka naloga in kadar prebiram takšne zgodbe, vedno pomislim na svojo mamo. Vem kakšna psihična obremenitev je to. Prevzeti moraš večji del vzgoje, poleg tega pa še poskrbeti za to, da lahko družina živi. Da ne govorim o tem, da otroke ne želiš za nič prikrajšat in da imaš že tako občutek krivde, pa strah itn. Sicer ne vem koliko sta stara otroka, pa vendar se sama spomnim, da sem takoj po končani gimnaziji začela delat in da sem na ta način nekoliko omilila situacijo. Kadar so otroci manjši in so odvisni od nas, pa je situacija toliko težja …  Popolnoma razumem stisko, pa vendar  bi marsikdo ob takšnih prihodkih rekel: ” Saj to pa res niso majhni prihodki!” Res, prav neverjetno je kako hitro znamo ljudje obsojati druge in kako jim privoščimo slabo. Joj, vam raje ne pokažem komentarjev, ki sem jih prejela tekom svoje kariere in kjer ljudje prav žalijo, češ: “No, daj ti raje preživi s 600 evri! Kaj si pa prej počel itn.?” A sama pravim, da je vsak primer individualen in ga je potrebno zato tako obravnavat. Veliko lažje je obsojat kot pa poiskati rešitev.

Vsaka takšna zgodba je žalostna in iz nje se je treba čim prej rešiti. Hudo je, da človek neha ogrevati stanovanje, da bi znižal stroške. Res je, da ima to morda trenutni finančni učinek, pa vendar je to dolgoročno škodljivo za vse, za družino in ne nazadnje tudi za stanovanje.

Stroški bivanja naj bi bili zelo visoki, a pogrešam specifikacijo. Kakšni so stroški ogrevanja, upravnika, elektrike ..? Obstaja evidenca?

Če evidence ni, potem človek težko oceni, ali so ti stroški visoki ali ne. Je pa zelo zelo visoka (previsoka) obveznost iz naslova posojil. Vedno znova se vprašam, kako ljudem uspe ‘pridelati’ toliko posojil ali pa bolje tolikšne mesečne obveznosti iz naslova posojil (lahko je namreč samo eno, a to zelo visoko). Sploh, ko gre za zaposlitv za določen čas? OK, vem, ti nastanejo v času zaposlitev za nedoločen čas, pa vendar. Na vse možne scenarije je treba mislit že prej! Zelo pogosto poudarjam, kako nevarno je zadolževanje, zlasti s potrošniškimi posojili, saj se hitro začnemo vrteti v začaranem krogu, iz katerega je zelo težko uiti. Navadno so prihodki višji in se nam banka odobri takšno posojilo … A to ima lahko tudi resne posledice! Danes je sicer prepozno, da bi obujali spomine na čase, ko je bila višja plača, pa zaposlitev za nedoločen čas. Zdaj je potrebno ustrezno ukrepati.

Predvsem je treba poskrbeti za prihodke. Kadar vemo, da nam poteče pogodba moramo takoj v akcijo!

To, da vemo, da nam čez 6 mesecev poteče pogodba lahko jemljemo kot super informacijo. Ne veste kaj bi bilo v tem super? Ja, kako bi nam pa bilo, če bi iz danes na jutri izvedeli, da bomo brez službe? Veliko težje …. 6 mesecev pa je doba znotraj katere lahko poiščemo ustrezne rešitve. Jaz osebno bi najprej preverila možnosti pri trenutnem delodajalcu. Nikakor ne bi čakala na njegov odgovor in na zadnji teden ali po možnosti dan, ko mi pove ali mi bodo podaljšali pogodbo ali ne (takšna je namreč praksa). Sama bi prevzela pobudo in preverila kaj me čaka. Saj več kot ne oz. odgovor, da mi ne bodo podaljšali tako ne morem dobiti, kajne? Obenem bi preverila kaj vse še lahko naredim, da se dokažem in da bi si zaslužila podaljšanje pogodbe. Če te možnosti ni, potem se nemudoma prijavimo na vse možne zaposlitvene portale in začnemo iskati nove priložnosti. Ja, priložnosti. Nikar ne iščimo službe! Pri tem nikakor ne čakajmo na razpise, temveč sami pošiljajmo ponudbe in morebitnim delodajalcem predstavimo, kaj bodo z nami pridobili.

Za to, da bomo lahko postavili temelje, moramo voditi proračun!

Treba pa se bo tudi nekoliko bolj poglobiti v finančno stanje. Kot sem že večkrat omenila, je za postavitev temeljev in izvedbo morebitnih sprememb pomembno vodenje proračuna, prek katerega boste dobili jasen vpogled v odhodke in prihodke.

Že po mesecu dni navadno ugotovimo, ali so npr. stroški bivanja res previsoki ali pa je bil to samo občutek. Za okvir vzemimo 30 % svojih prihodkov. Če bodo stroški bivanja (pozor, sem ne spadajo potrošniška posojila) znotraj tega okvirja, potem niso previsoki.

Prepričana sem, da je obveznost iz naslova posojila tista, ki v tem primeru ruši finančno ravnovesje, zato je potrebno razmišljati raje o tem, kako te obveznosti zmanjšati oziroma jih čim prej poplačati. O prodaji stanovanja pa lahko začenemo razmišljati takrat, ko bomo imeli pred seboj osnovne številke – strošek bivanja, hrane, prevoza, otrok, zdravja, oblačil … Takrat šele lahko vidimo, kakšno stanovanje si lahko privoščimo in ali je trenutno za res predrago.