“Ne zmorem več. Kot bi se boril z odvisnežem!”

Resnične zgodbe Revija LIZA

“Ne zmorem več. Kot bi se boril z odvisnežem!”

Že nekaj časa vas spremljam in si nikoli ne bi mislil, da vam bom nekoč tudi sam pisal in vas prosil za nasvet. Moja situacija je drugačna … Zakaj? Kot prvo sem moški – na vas se v večini obračajo ženske …

In kot drugo – sem se znašel v situaciji, ki je sam, kljub večkratnim poizkusom ne znam rešiti. Zdaj pa je vse skupaj že tako daleč, da razmišljam o ločitvi. Več let se namreč z ženo že borim glede financ in vsakič znova jo rešujem iz minusa. Kot bi se boril z odvisnežem. Vsakokrat mi obljubi, da je zdaj pa res šla zadnjič v limit, da je res zadnjič uporabila kreditno kartico, da si res želi spraviti finance v red, a čez nekaj mesecev ista zgodba. Noče se sploh o tem pogovarjat, kaj šele da bi bila pripravljena sprejet kakšen moj nasvet. Ves denar, ki ga zasluži (in tega ni malo – cca. 1400 €), zapravi. In ko jo vprašam kam je šel denar mi ne zna (noče) odgovorit. Vse položnice plačujem jaz, na dopust gremo z mojim denarjem … Utrujen sem od vsega skupaj. Borut

ODGOVOR:

Moram priznati, da se me je vaša zgodba še posebej dotaknila. Verjetno ravno zaradi tega, ker ste moški in vem, da je moškim toliko težje priznati, ko nekaj ne gre tako kot bi moralo iti (še posebej, ko govorimo o financah). Verjamem, da ste utrujeni od številnih poizkusov in da se vsakokrat, ko žena prelomi obljubo, počutite izdane. Pa vendar sem vesela, da ste očitno ženi pripravljeni dati še eno priložnost. In prav je tako. Je pa pomembno, da bo vaša žena to tudi začutila – da gre zdaj pa zares.

Kako naprej?

Pogovor je vsekakor osnova in je nujno potreben, pri čemer je pomembno, da skušata ne vpletati čustev (to bo najtežje). Torej, ne obtožujeta drug drugega, ne iščeta napak, ampak se osredotočita na rešitev. Vsekakor je del pogovora tudi iskanje razloga tovrstnega ravnanja s stran vaše soproge, a se ta največkrat bolje razvije ob osebi, ki ni vpletena v samo dogajanje (terapevt, svetovalec itn.).

Potrebno je uvesti korenite spremembe

Glede na vaš opis dogajanja, bi bilo potrebno res uvesti korenite spremembe. Za začetek je potrebno naprej ugotoviti kam gre denar vaše soproge. To boste najbolje ugotovili tako, da vzamete bančne izpiske za nazaj in greste preveriti posamezne postavke. Tako prilive kot odlive. Predlagam za obdobje najmanj 6 mesecev. Sicer ni nujno, da vam bodo ti izpiski kaj pomagali, saj morda vaša soproga v večini uporablja gotovino, pa vendar boste vsaj vedeli iz česa potem izhajati. Iz izkušenj ljudje, ki »ne vedo« kam gre njihov denar, najraje uporabljajo gotovino. Tako dejansko ne more nihče ugotoviti kam je denar šel. Pa vendar, se bo zdaj to spremenilo, v kolikor boste soprogo postavili pred dejstvo, da tako ne želite več živeti.

Vi boste morali prevzeti nadzor

Kaj to pomeni? S soprogo se morata pogovoriti o vaši družinski porabi – iti čez posamezne kategorije (hrana, bivanje, otroci itn.), da bo videla koliko denarja potrebujete za življenje. Obenem se morata pogovoriti o skupnih ciljih – kratkoročnih in dolgoročnih ter željah, ki jih imata posamezno in čemur vsak lahko mesečno nameni nek znesek, ki ga skupaj določita. Potem pa zaenkrat ne vidim boljše rešitve kot je ta, da soproga svojo plačo nakaže na vaš račun. Seveda z jasnim ciljem – da boste vi sanirali njene dolgove, bosta videla kam njen denar gre in da boste omejili njeno porabo. Morda se zdi to kruto in na nek način je, pa vendar v takšnih situacijah ni druge rešitve, sicer bo šla le še globlje in globlje in vi skupaj z njo. Seveda je prav, da razpolaga z manjšim denarjem, a bo to vnaprej določeno – skupaj bosta določila znesek in naj bo ta na tedenski ravni. Prav bi bilo, da si njene dolgove napišeta na list papirja in jih imata na vidnem mestu. Potem pa jih vsak mesec zmanjšujete, tako da bo soproga dejansko občutila kako težko in dolgotrajno je potem to saniranje.

Ne bo lahko, a se splača potruditi

Ne bo lahko, ker gre za neke vrste odvisnost (kakšno, bi bilo dobro še raziskati), pa vendar se je mogoče iz tega izviti, v kolikor se bo vaša soproga za to odločila. Ja, na žalost je to potem odvisno od nje, a je pomembno, da veste, da ste naredili vse kar je v vaši moči in si nikoli ne boste ničesar očitali. Vse dobro želim!