Zanimivo je, kako nehote se primerjamo z drugimi … Pogosto slišim stranke, ki mi rečejo: »Res me zanima, kako si drugi privoščijo takšne avtomobile, pa počitnice trikrat letno in to v toplih krajih …
Moja sodelavka npr. ima takšno plačo kot jaz, a živijo povsem drugače. Vem, da njen mož ne zasluži bistveno več kot moj, pa vendar … Ne vem, kako njim uspe vse to, nam pa ne!?«
Gotovo ste se tudi same že kdaj med pregledovanjem katerega od socialnih omrežij zalotile in si rekle: »Vuuu, kakšno hišo so si zgradili! Pa kakšen avto vozita, in to oba! Joj, poglej, spet so na potovanju.«
In si potem na drugi strani rekle: »Da bi jaz imela takšno življenje … Da bi jaz oz. naša družina lahko toliko potovala … No, saj res. Zakaj si pa tudi mi ne privoščimo tega? Tudi mi bi lahko šli kam daleč, za dlje časa.«
In potem se začne …
Tekma, ki jo je praktično nemogoče dobiti. In zakaj ne? Ker si tekmeci že v osnovi niso enakovredni in ker je njihov finančni položaj tako zelo drugačen.
A kaj, ko na to ne pomislimo, preden se spustimo v samo tekmovanje. Tisti trenutek nam je najbolj pomemben cilj – zmagati, ne glede na to, koliko nas bo to stalo. A posledice so lahko hude …
Zanimivo je, kako pogosto rečemo, da smo Slovenci nevoščljiv narod in kako zelo pogledujemo k svojim sosedom in jih želimo posnemati. A nismo le Slovenci takšni. Večina ljudi je takšnih. Ker je preprosto pri ‘sosedih’ bolje, kot je pri nas. No, vsaj tako mislimo. Pa ne govorimo le o premoženjskem stanju, lahko govorimo tudi o družini, o odnosih, o otrocih, ki bolj ubogajo kot naši itn. Pa je to res? Ali ne gre morda le za ustvarjanje slike, ki jo želimo prikazati drugim?
Nemalokrat tudi sama pri strankah opazim, kako jih je prav ta želja (pogosto nezavedna želja) pripeljala do tega, da se znajdejo v spirali dolgov. Ko si življenja brez kreditnih kartic, limita in drugih posojil ne znajo več predstavljati …
Kakšna je tekma v praksi …
ZANIMIVO JE, KAKO POGOSTO REČEMO, DA SMO SLOVENCI NEVOŠČLJIV NAROD IN KAKO ZELO POGLEDUJEMO K SVOJIM SOSEDOM IN JIH ŽELIMO POSNEMATI. A NISMO LE SLOVENCI TAKŠNI. VEČINA LJUDI JE TAKŠNIH. KER JE PREPROSTO PRI ‘SOSEDIH’ BOLJE, KOT JE PRI NAS.
Nikoli ne bom pozabila gospe, katere obraz je bil izredno lep. Naravno lep. Navzven urejena do potankosti. Njena oblačila so bila priznane blagovne znamke, ki se je morala videti navzven, prav tako njena torbica. Usedla se je na stol in takoj, ko je sodelavka zaprla vrata pisarne, so se ji ulile solze. Solze, ki so bile odraz večletne bolečine, s katero je živela. Naenkrat je odvrgla svojo masko in mi zaupala, v kakšni finančni stiski se je znašla le zato, ker je želela slediti drugim.
Tistim, ki so bili v njenem delovnem okolju na višjih položajih in so imeli tudi bistveno višje prihodke. Želela si je, da jo sprejmejo medse. Sledila je njihovim navadam, hodila je z njimi na kosila, po nakupih … Vse zato, ker si je želela biti kot oni, drugi. A ji to seveda ni uspelo in tekma se je končala z ločitvijo, saj tudi njen partner ni več zmogel tega finančnega bremena in dokazovanja drugimi. Gospa je ostala sama, z dolgovi in ni ji preostalo drugega, kot da začne od začetka. Sama. Brez primerjanja z drugimi.
Tekmujejo tudi moški …
Prav tako bom težko pozabila gospoda, ki se je oglasil pri meni, ko so bile njegove obveznosti res že zelo velike. Poleg kreditov in obveznosti do dobaviteljev je imel tudi lizing za avto. Pa ne za povprečen avto, temveč za avto, vreden kar 50.000 evrov! Ko sem to videla, sem ga vprašala: »Vas smem vprašati, čemu takšen avto? Ne bi najprej takoj prodali avta in se znebili vsaj enega od velikih obrokov?«
Zelo hitro mi je odgovoril z NE. »To ne pride v poštev.« Ko sem želela izvedeti, zakaj ne, je bil odgovor, da je avto izgubil že precej vrednosti in da tega res ne bi zdaj prodajal. Kaj mislite, je bil res razlog v padcu vrednosti? Ne, to ni bil glavni razlog. Gospodu je po glavi rojilo samo eno vprašanje: »Kaj bodo pa drugi rekli?«
Gospodu je po glavi rojilo samo eno vprašanje: »Kaj bodo pa drugi rekli?«
Odgovorila sem mu: »Rekli bodo, kar bodo želeli. Govorijo tako ali tako. In to tisti, katerim ste že danes dolžni. Vam je res tako zelo pomemben videz? Morate res tekmovati z drugimi?« Še vrsto vprašanj sem mu postavila, a niti na eno nisem dobila odgovora. Gospod je bil nemočen. Ni želel spremeniti najpomembnejšega, kar moramo storiti, če želimo izstopiti iz začaranega kroga. Ni bil pripravljen spremeniti življenjskega sloga in skladno s tem je bil takšen tudi zaključek tekme.
Ne ozirajmo se na to, kaj imajo drugi, ker to nismo mi – to so oni, drugi
Marsikdo še danes bije bitko, ki je pravzaprav ne more dobiti, saj se ob bok postavlja ljudem, za katere po navadi niti ne ve, ali je njihovo življenje v resnici tako lepo in brezskrbno ali pa so morda tudi oni v enakem položaju kot mi sami. V položaju, ki je popolnoma drugačen od slike, narejene za druge. Prav nič nam ne pomaga velika hiša, novi avtomobil, ko pa v resnici vsak mesec trepetamo in se sprašujemo, ali bomo zmogli plačati vse obveznosti. Škoda. Življenje je prekratko, popravnih izpitov pa nimamo ravno veliko.
Ključno je torej, da se nehamo primerjati z drugimi, saj je to najhitrejši način, da se bomo počutile nezadovoljne. Bodimo preprosto to, kar smo. Ne ozirajmo se na to, kaj imajo drugi. To nas ne bo osrečilo, ker to nismo mi, temveč so to oni – drugi.